Objavljeno v časopisu Latnik januarja 2013.
Ob boku sprejemanja lokalne Strategije za mlade v občini Ajdovščina za obdobje od leta 2013 do 2018 smo se pogovarjali s Tadejem Beočaninom, enim od avtorjev strategije. Tadej je ajdovskim in vipavskim bralcem zagotovo poznan sogovornik, aktiven na različnih področjih. Domačini ga poznajo predvsem kot glavnega tajnika Mladinskega sveta Ajdovščina, tabornika, občinskega svetnika iz vrst socialnih demokratov in se ga spomnijo tudi kot kandidata na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2011; na državnem nivoju pa je poznan kot zagovornik pravic mladih ter kot načelnik Zveze tabornikov Slovenije – nacionalne skavtske organizacije.
Prihodnji teden (v času do izida Latnika je bila strategija najverjetneje že sprejeta, op.a.) bo na občinskem svetu sprejeta Strategija za mlade v občini Ajdovščina. Zakaj občina to strategijo sploh potrebuje in kakšni bodo njeni učinki?
Vsaka družba potrebuje za svoj skladen in usmerjen razvoj strateške usmeritve. Evropa, denimo, ima potrjeno strategijo do leta 2020, država tudi pripravlja svoj razvojni načrt za daljše obdobje, Goriška statistična regija že ima sorodno strategijo in tudi naša občina bi potrebovala jasno usmeritev razvoja za obdobje vsaj naslednjih deset let. Mladi seveda nimamo moči, da bi se lotili lokalne razvojne strategije, imamo pa moč, voljo in energijo, da vrzel delno zapolnimo z lokalno strategijo za mlade. Učinkov takšne strategije je več, na prvem mestu gre izpostaviti sistemsko ukvarjanje z mladimi, ki imajo visok potencial za izseljevanje iz občine. S trebuhom za kruhom, kot so včasih rekli, pa to spet postaja zelo aktualno. Naloga občine je, da za vse generacije ustvari takšne pogoje, da bodo zagotavljali čim višjo kakovost življenja. Mladi so v tem oziru v specifičnem položaju, saj si svoje življenje pravzaprav šele postavljajo in tu jim občina mora ponuditi čim višjo stopnjo podpore, da si svoje življenje ustvarijo prav v domačem kraju. S strategijo nekaj teh podpornih sistemov prenašamo iz preteklosti, občina jih je že izvajala, kar nekaj pa uvajamo na novo. Med novimi gre izpostaviti na primer občinske štipendije za mlade, mladinski podjetniški inkubator, mladinski informacijski servis, posebno obravnavo mladih pri subvencijah ob prvem reševanju stanovanjskega vprašanja, in podobno. Pričakujem, da bodo vsi zapisani ukrepi realizirani v predvidenem obdobju trajanja strategije, kar bo v neki meri zajezilo odliv mladih iz občine v druga gospodarsko uspešnejša središča. Poleg zagotavljanja avtonomije mladih skrbi strategija tudi za pestro družbeno kulturno dogajanje v občini in prosti čas. Tako se v Ajdovščino že letos vrača tudi Ajdovščina v maju.
Zakaj je prva tako izdelana strategija nastala prav v Ajdovščini?
Ajdovščina velja na ravni države za občino, ki ima zelo družbeno aktivno mladino. Temeljni pogoj za nastanek celovite strategije, kot je naša, je predvsem aktivno sodelovanje mladih v procesu priprave, izvedbe in vrednotenja njenih učinkov. Strategija, ki bi jo občina napisala sama, brez vključenosti mladih, ne bi imela dovolj učinkov, bila bi slabo sprejeta in njena realizacija bi bila postavljena pod vprašaj. To, da smo strategijo pripravili predvsem mladi sami, sicer v tesnem sodelovanju z občinsko upravo, ji daje legitimiteto in moč za njeno realizacijo. Predvsem pa moramo poskrbeti, da bodo mladi vključeni v njeno izvajanje v vseh fazah, da bodo sami natančno oblikovali njen potek. Primer, ko občine brez vključenosti ciljne publike kreirajo svoje politike, so prazne obrtne cone, prazni zidovi javnih objektov, in podobno. Vključenost mladih bo pomenila tudi angažma teh mladih, da ukrepi dosežejo maksimalen učinek. Mladi v naši občini imajo potrebno energijo, da te ukrepe sooblikujejo, kot so tudi sooblikovali strategijo samo. V tem pogledu gre pohvaliti tudi naš mladinski svet, ki je v letu priprave strategije izvedel veliko posvetovanj z mladimi, katerih produkt je pripravljen Katalog želja mladih v občini, ki je bil osnova za občinske ukrepe za mlade, ki so opredeljeni v strategiji.
Katalog želja mladih je torej dokument, ki so ga napisali mladi. So vse njihove želje upoštevane v strategiji?
Vse identificirane želje so zapisane v tem katalogu, seveda pa ni možnosti, da bi bile prav vse želje upoštevane tudi v strategiji. Strategijo moramo dojemati kot odgovor na povzetek individualnih želja, kar pomeni pravzaprav odgovor na potrebe mladih. Želje so eno, potrebe pa drugo – razmerje med prvimi in drugimi pa je uspešno uskladil prav mladinski svet, ki je s konsenzom mladih ločil interes posameznih mladih od splošnega javnega interesa celotne generacije v občini. Določene želje mladih so na primer posegale povsem v zasebni sektor in se jim kot takim občina niti ne sme približevati. Korist strategije mora čutiti vsak mlad občan, tako tisti iz centra mesta kot tisti iz najbolj odmaknjenega zaselka v občini.
To, kar izpostavljaš, je na splošno čutiti v družbi. Zdi se, da ljudje ne čutimo več povezave z našimi predstavniki, ki smo jih izvolili. Zaupanje v politiko se eksponentno zmanjšuje, kar dokazuje tudi serija protestov, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi v Ajdovščini.
Protesti so odraz kakovosti politike, kot so njen odraz tudi udeležbe na različnih proslavah. Če politika dela v dobro ljudi, do protestov ne pride, ljudje množično obiskujejo državne prireditve. Ko pa družba začuti, da politika skrbi predvsem za ožje interesne skupine, se pa seveda uprejo. Ajdovski protestniki so se uprli vladi, mariborski pa na primer vladi in županu. S tem dajejo jasen signal, kdo jim ni všeč in kdo mora oditi s političnega parketa. Zelo neprimerno pa se mi zdi izrabljanje protestov s strani relevantnejših politikov, kakršno je začutiti tudi v občini. Preprosto, župan ne more protestirati ne proti vladi, niti ne proti sebi. Ima namreč precej drugih možnosti, s katerimi bistveno bolj koristi občini.
Res je pa tudi, da na zadnjih predčasnih volitvah ne stranke ne volivci nismo imeli srečne roke. Prve ne z izborom kandidatov, drugi pa ne s presojo teh kandidatov. Povsem nedopustno je, da lahko v parlamentu sedijo plagiatorji, ponarejevalci, izkoriščevalci in še bi lahko našteval vse, danes večinoma nepovezane poslance, ki nimajo nikakršnega občutka za svoja dejanja.
Kakšno sporočilo torej prejemamo s strani trenutne vladajoče elite?
Enostavno povedano, zelo neustrezno. Državni zbor, najmočnejša vladna stranka, župan glavnega mesta in še bi lahko našteval nam sporočajo, da je za ohranjanje položaja dovoljeno vse. Da se požvižgajo na moralo so nam sporočili s prepisovanjem diplom, izkoriščanjem strank v podjetjih in ponarejanjem listin. Da pa se požvižgajo tudi na institut pravne države so sporočili s poskusi diskreditacije Komisije za preprečevanje korupcije ter nekimi zgrešenimi potezami. To, da predsednik vlade ne odstopi zaradi suma korupcije, se v razvitih demokracijah ne dogaja. Enako se ne zgodi, da v enakem položaju ne odstopi župan, pa čeprav zamrzne svojo funkcijo nekje drugje. Odstop šefa največje opozicijske stranke z mesta njenega predsednika nima nikakšne zveze s sumom korupcije, ki mu je očitan. To je približno tako, kot da bi prodajalec kart za nek koncert ukradel denar od prodanih vstopnic, pa bi v opravičilo izpisal otroka iz vrtca. Popolnoma nepovezano.
Najhuje pa je, da se vladajoča elita požvižga na ljudstvo, ki jasno sporoča, ne le s protesti, da jim ne zaupa več. Čas je, da se vladajoče elite zamenjajo in prepustijo oblast generaciji, ki nima spuščenih lovk do vsakega slovenskega podjetja, ki nima tisoče prijateljev, za katere je potrebno poskrbeti. Mogoče ne vedo, ampak njihova ne-dejanja imajo posledice. Pred kratkim sem v pogovoru z eno od profesoric na ajdovski gimnaziji spoznal, da mladi ta sporočila absorbirajo. Zakaj bi se učili, saj so tudi predstavniki ljudstva goljufali pri pridobivanju izobrazbe? Ne smemo pustiti, da korupcija, prevara in okoriščanje na račun celo najrevnejšega sloja postanejo vrednote te družbe. Vrednote, ki jih moramo spodbujati so tovarištvo, enakost, strpnost, sodelovanje in solidarnost!
Živimo v času, ko se mladim očita individualizem in sebičnost, kar glede na tvoje besede sploh ni tako nenavadno. Kje naj mladi dobijo vzor in vzvod za izhod iz apatije do družbenega aktivizma?
Očitno ne ostane prav dosti. Ta zgled naj mladi pridobijo predvsem med sovrstniki. Obstajajo zelo aktivni mladi, ki jim je dober položaj skupnosti pomembnejši od lastnega. Naj že kar na tem mestu povem tudi, da obstaja zelo veliko ljudi vseh generacij, od katerih bi lahko marsikaj povzeli. To so prostovoljci v različnih organizacijah, vzgojitelji in učitelji ter drugi, ki vsaj del svoje energije usmerjajo v skupno dobro. Res pa je, da mladi ta vzor najlažje dobijo med sovrstniki. In še, da ne bo pomote, obstajajo tudi politiki, ki so nam lahko za vzgled.
So takšni ajdovski? Kako ocenjuješ ajdovske politike?
Nekateri že, večina jih je pa zelo nevtralnih. Naj malo obrazložim. Nevtralni politiki so tisti, ki nikomur ne škodujejo, niti ne koristijo. Okarakteriziral bi jih lahko za pasivne poslušalce in aparat za doseganje ciljev nekih višjih nivojev politike. Ajdovski občinski svet je nekje v slabi polovici sestavljen iz takšnih svetnikov, katerih učinkov še nisem videl, razen mogoče v kakšnem pločniku ali vodovodni cevi v delu občine, iz katere prihajajo. Kar me pa bolj žalosti je to, da smo v enakem položaju tudi v državni politiki. Naša dolina potrebuje pomoč države, kot jo prejema Pokolpje in Pomurje, da se bo izvlekla iz primeža krize. Tista dva politika, župan in naša poslanka, ki bi k temu lahko največ prispevala, pa ne pokažeta dovolj angažmaja.
Kaj torej potrebuje naša občina?
Zelo kompleksen bi lahko bil ta odgovor, pa se ga bom potrudil kar se da poenostaviti. Odločiti se mora, kaj je njena razvojna smer, kaj so njeni cilji in kje so naše priložnosti za uspeh ter to zapisati v nek krovni dokument, ki mora biti sprejet s širokim konsenzom. S tem dokumentom pa moramo potem mahati na vseh nivojih in si močno prizadevati za njegovo realizacijo. Potrebujemo jasno usmeritev v gospodarstvu, ki zagotavlja veliko število delovnih mest, potrebujemo okrepljeno izobraževanje brezposelnih ter nove možnosti vključevanja brezposelnih na trg dela. Seveda potrebujemo za zagon novega gospodarstva sredstva, nekaj nam jih zaradi razvojne ogroženosti lahko nameni država, nekaj Evropa – takšno ugodno okolje za razvoj pa bo pritegnilo tudi zasebne investitorje, ki bodo v dolino preselili svoje dejavnosti. Dotaknil sem se samo brezposelnosti, enako pa je treba postopat na vseh ravneh. Učinkovito delovanje javnih institucij je v tem primeru ključnega pomena.
Začela sva s strategijo za mlade, omenjal si podjetniški inkubator. Bo ta zagotovil kakšno delovno mesto v občini več?
Mladinski podjetniški inkubator pomeni dvoje. Pomeni objekt, v katerem bodo lahko mladi podjetniki pridobili prostore in opremo za zagon in izvajanje svoje dejavnosti ter pomeni okolje, v katerem bodo za zagon svoje dejavnosti dobili ustrezno vsebinsko podporo. Mladi bodo zato z nizkimi začetnimi stroški lahko zagnali svojo dejavnost, jo okrepili in v trenutku, ko bodo lahko konkurirali trgu, inkubator zapustili ter vstopili na trg brez dodatnih pomoči države oziroma občine. Vsako takšno lansiranje na trg pa pomeni nova delovna mesta. Ocenjujem, da lahko z inkubatorjem letno ustvarjamo dvajset novih delovnih mest, katerih učinek se po prehodu na trg multiplicira. V tretjem letu delovanja inkubatorja bi lahko tako imeli že šestdeset delovnih mest. Poleg infrastrukture je za delovanje podjetniškega inkubatorja pomembna tudi vsebinska podpora. Testno je enega od načinov takšne podpore v letošnjem letu s šolo podjetništva v Ajdovščino pripeljal mladinski svet.
Kljub temu, da še ni sprejeta, se strategija torej že odraža v novostih, ki koristijo mladini na ajdovskem. Kaj nam drugim sporoča prav ta dokument?
Dokument sam ne sporoča ničesar; dejanja so tista, ki sporočajo. Ajdovska občinska politika s sprejemom te strategije sporoča mladim, da ji ni vseeno zanje in da si v okviru svojih zmožnosti prizadeva za ustvarjanje občine, prijazne mladim. Ajdovski mladi s strategijo sporočajo, da so pripravljeni in da bodo še naprej sodelovali z občinsko upravo in oblastjo pri izvajanju te strategije ter po svojih najboljših močeh prispevali k skupnemu dobremu. Pomembno je, da se vsa dejanja, ki bodo izhajala iz dokumenta, zgodijo v sodelovanju med današnjimi in bodočimi generacijami mladih ter oblastjo. To je pomembno za Ajdovščino, da stopimo skupaj! Ta signal pa smo s strategijo poslali tudi v druge slovenske občine, ki jih je sprejemanje naše strategije navdušilo za povečano vlaganje v mlade. Strategija je torej dokaz, da se da, če se le potrudiš.
Zapisal: Mitja Tripković
Loading ...
Dodaj odgovor